Rotary club Ljubljana Tivoli

Home Prispevki TIVOLI

TIVOLI



tivoli1Ljubljana, politično in upravno središče Slovenije, sorazmerno majhno mesto po površini, vendar prijetno s samosvojo kulturno podobo in urbano tradicijo, premore osrednjo zeleno površino, glavni mestni park imenovan Tivoli. Ime je italijanskega izvora. V literaturi se večkrat tako imenuje (H)adrijanova vila, ki je stala v kraju Tibur, kasneje Tivoliju. Beseda Tivoli se je razširila skoraj povsod po svetu in pomeni zdaj splošno znano ime za park ali zabavišče, postavljeno v park.

S padcem mestnih meja je meščan dosti bolj občutil razliko med mestom in deželo. Ob nedeljah je mesto zapustil, da si je oddahnil v zelenju. Seveda je zahajal tudi v "visokostne vrtove", ki so medtem postali javni. V 19. stoletju so nastali, v nasprotju s prvotnimi knežjimi vrtovi, javni ljudski parki, t. i. "ljudski vrtovi". Tudi park Tivoli v Ljubljani prištevamo med slednje. Ta je bil zasnovan eklektično, pač v duhu svoje dobe, s ponavljanjem prvin iz preteklosti. Med Auerspergovimi in Zoisovimi vrtovi, nastalimi v drugi polovici 18. stoletja, na eni strani in območjem Podturnske graščine in baročnim grajskim parkom Cekinovega gradu na drugi strani se je ponujal odprt prostor, ki je v začetku 19. stoletja vabil k parkovni ureditvi. Ne gre samo za širjenje in združitev ločeno oblikovanih vrtnih zasnov v neposredni bližini, temveč še za nekatere prednosti lokacije z vedno bolj središčno lego v rastočem urbanem prostoru, za ugoden relief, primerno gozdno zaledje Rožnika in Šišenskega hriba, primerne hidrološke razmere in druge krajinske prednosti, predvsem pa za prostor za sprehode z mnogimi vsebinami družabnega in rekreacijskega namena. Osrednji, ravninski del Tivolija je bil v začetku 19. stoletja še vedno travnik, tudi kakšna njiva je na njem, deloma je zamočvirjen, na severovzhodu pa je večji peskokop, katerega jamo je kasneje zapolnila stavba Kolizeja.

tivoli2Ko so leta 1751 postavili znameniti baročni Robbov vodnjak, ki pooseblja tri kranjske reke, so prav iz zajetij v Tivoliju zanj napeljali vodo. In prav o ravninskem praznem prostoru prihodnjega Tivolija je po odhodu Francozov, ki jim svojih načrtov ni uspelo uresničiti, največ razmišljal gostilničar in hotelir Andrej Malič, ki je imel svojo stavbo, pravzaprav hotel, tam, kjer je danes Nama. Želel je, da bi se Ljubljančani manj sprehajali ob Ljubljanici in drugod ter se mimogrede več ustavljali v njegovi gostilni z velikim senčnim vrtom, če bi se napotili v Tivoli. Na lastno pobudo in z lastnimi sredstvi je leta 1816 pomagal zasaditi drevored topolov in akacij od svojega hotela do Tivolskega gradu. Posebna mestna komisija strokovnjakov pa je leta 1822 ugotovila, da za akacije ni rešitve ter predlagala odstranitev in nadomestitev s kostanji. Tako nastali tivolski drevored so poimenovali po guvernerju Lattermannu, ki je od vsega začetka podpiral pobude javnega parkovnega programa. 

tivoli3Ko je mesto v drugi polovici 19. stoletja v celoti pridobilo območje Tivolija in ga v skladu s takratno prostorsko politiko opredelilo kot nezazidljivo površino, namenjeno samo mestnim potrebam, so še bolj vneto začeli na vsej površini urejati park. Takrat drzna in sodobna pobuda pa je parku škodovala in ga v nekem smislu razvrednotila. Čez tivolske travnike so leta 1857 speljali progo Južne železnice. Skoraj tretjina parka na "mestni" strani je postala prostor sprememb in kasnejše pozidave, drevesni rondo in sečišče Lattermannovega drevoreda pa je železnica presekala na pol. Veliko ljudi je temu nasprotovalo, obstajali so celo predlogi o drugačni rešitvi, toda zagovorniki proge so se nadvse trudili in z upodobitvami dokazovali, kako koristna in lepa bo podoba, ko bo prek parka vozil čudežni parni dosežek tehnike. Največja slabost proge je v tem, da je bila nekoč organska povezava parka z mestom presekana, da nekoč mirni predel ni bil več varen in da je postal bolj hrupen. Tudi po dograditvi železnice Tivoli pridobiva nove vsebine. Leta 1860 je bil zasajen drevored vzdolž današnjega ribnika, ki sega vse do Tivolske graščine. S tem dobimo tretjo drevoredno smer iz različnih delov mesta k Tivolski graščini, ki postaja vedno bolj osrednji objekt parka.

Po potresu leta 1895 arhitekt Fabiani, vodilni mestni urbanist z velikim smislom za gibanje pešcev, v Tivoliju načrtuje pota z rokokojsko dinamiko in jih opremi z grmovnicami, na stičiščih pa so posebni poudarki. Zdi se, da je prostor za Trubarjev spomenik določil že takrat. Leta 1880 mesto uredi ribnik, kjer je mestna uprava v zimskem času organizirala drsanje, poleti pa čolnarjenje. Nastali objekti, odmaknjen paviljon, garderoba in pokrita čolnarna na vodi z mostovžem so prijetna secesijska oprema s konca stoletja.

tivoli4Spremenjeno podobo daje Tivoliju obdobje med obema vojnama, ko ima pomemben delež pri oblikovanju parka arhitekt prof. Jože Plečnik. Plečnik je menil, da velja spoštovati daljnosežno zamisel vloge Tivolija, kot jo je prikazal arhitekt Fabiani v svojem regulacijskem načrtu. Še več, zvest temu je natančno obdelal dva glavna vstopa iz mesta v Tivoli: Šubičevo ulico in Cankarjevo cesto. Plečnikova ureditev opozarja na njegov odnos do arhitekture in narave. Povezuje dva cilja: igro kontrastov in mehčanje med urbanim in zelenim prostorom. Po ulični promenadi, ki jo spremlja v krogle rezani drevored pri Operi, se po njegovi zamisli pride pred vhod v Tivoli v gost špalir piramidalnih topolov, ki so bili po vojni posekani. Tu vstopaš v strog pravokotni sistem širokih avenij za sprehode, ki jih ob pravokotnih, romboidnih in trikotnih poljih urejenih zelenic zopet spremljajo drevoredi, ki te pripeljejo na teraso gradu, od koder pogled obvladuje mesto in park. Za gradom se prične parkovni gozd, Ljubljani pridružen leta 1936. Vzponi na greben, spust in prihod na odprte Čadove travnike, prečkanje potoka v dolinici ter ponoven vstop v gozdnat svet vse do travnate ravnice z baročno cerkvico Marijinega obiskanja, kjer je prijeten razgled na okolico, so veliko vredni temelji njegovega predloga. Med leti 1921 in 1934 nastane osrednje Jakopičevo sprehajališče, ki vodi k Tivolskemu gradu. Po sredini sprehajališča, posutega z belim peskom, zaradi katerega so ga Ljubljančani poimenovali Sahara, je Plečnik postavil 23 svetilnikov iz umetnega kamna s poudarjenimi bazami, ki jih je dopolnjevala greda cvetja, vrh katerih počivajo svetilke v steklenih bučah na stiliziranem jonskem kapitelu. Letno gledališče, ki nastane leta 1933 za Tivolskim gradom, sorazmerno hitro propade in je danes neuporabno, trikotni park ob železnici pa se je ohranil, vodnjak v njem in ukradeni fantek z gosjo pa sta bila pred dobrim desetletjem obnovljena. Mesto je z odlokom zavarovalo park kot spomenik oblikovane narave. To obdobje pomeni hkrati preobrazbo Tivolija v korist športa, velesejemskih razstav in gradenj novih objektov.

Mestni park Tivoli vsekakor lahko primerjamo z evropskimi parki. Tu ne gre le za njegovo vrtno-zgodovinsko kakovost, marveč dosti bolj za ekološko ter še posebej sociološko kakovost in pomen zelenega prostora za celotno Ljubljano. Oboje, zgodovinska in urbanistična kakovost parka Tivoli, vsekakor ustreza splošnemu standardu evropskega velemesta. V tej zvezi ima park Tivoli osrednji pomen, ker meji neposredno na središče mesta, kot npr. Živalski vrt v Berlinu ali Angleški vrt v Münchnu in se lahko upravičeno primerja z drugimi evropskimi parki. Njegov zgodovinski razvoj je neposredno povezan z rastjo mesta in nastajanjem prvih namenskih zelenih površin, ki imajo svoj začetek v 13. stoletju. Tivoli je tako nasledek in sad zgodovinskega sosledja, povezanega z življenjem meščanov in s statusnimi navadami, s tujimi vzori ter z zase značilno ustvarjalnostjo v razmerju do naravnega prostora in likovne govorice.
 

Rotary

Kaj je Rotary
Rotary International je organizacija svetovno povezanih posl...
Nastanek organizacije ...
Prvi Rotary klub je nastal v Združenih državah Amerike na ...
Ključni rotarijski ge...
Ključni rotarijski gesli sta: 1. Nesebično pomagati ...
Rotary družba
Rotary je svetovna družba, ki temelji na načelih prijatelj...
Rotary in mladi
Pri vzgoji mladih so dolžni sodelovati in pomagati vsi čla...
Rotary usluge
1. Klubske usluge Pripadnost skupnosti ni pristna, če ne pr...

Naši člani

Koledar dogodkov

Oktober 2017 November 2017 December 2017
po to sr ce pe so ne
1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30

Prijava