Spoštovani naš rotarijski prijatelj Igor!

11 let je minilo, odkar si se leta 2006 pridružil naši druščini, v katero si se lepo vklopil in hitro postal eden izmed njenih stebrov delovanja. Tako si skozi leta prijateljskega druženja z nami gojil idejo dobrodelnosti in nudenja pomoči in podpore ranljivim skupinam ter posameznikom naše družbe.

Prenekatero dobrodelno akcijo našega kluba si pospremil s svojim osebnim doprinosom in aktivno sodeloval v pripravah in izvedbi projektov. S svojimi dejanji, spodbujajočim razmišljanjem in kreativnimi idejami si postal nepogrešljiv član našega kluba. Še več, postal si del naše rotarijske družine.

Ne morem mimo tega, da ne bi omenil, kako miren in preudaren človek si bil. S pretanjenim smislom za humor ter ljubitelj vsega lepega in urejeno "angleškega". V skladu s tem si bil tudi sam pravi gentleman. Občudovali smo Tvoj nevsiljiv, a pronicljiv nastop s katerim si ob pomembnih temah znal pogovor zaviti v smer s srečnim koncem.

Zelo rad si imel poglobljene debate. Imel si izredno širino in pogovori s tabo so bili vedno pravi izziv. Velikokrat si nam na podlagi Tvojih visokih moralnih vrednot, ki jih nisi le zagovarjal, temveč si jih tudi živel, odstiral nove poglede ter stališča na aktualne teme. S svojim razmišljanjem in prefinjenim občutkom za pravičnost si v nas znal vzpodbuditi željo, da se trudimo biti boljši ljudje.

Poudariti moram, da si bil izjemno zaveden Slovenec. Slovenec kot bi to morali biti mi vsi. Edinkrat, ko smo Te videli razjeziti se, je bilo takrat, ko smo se pogovarjali o kritikah na račun Slovenije in slovenstva v današnjem času. Zelo hitro si nas ustavil in jasno izrazil stališče, da moramo na našo skupno domovino biti ponosni. Kot izreden domoljub si nas vedno znova prijazno opominjal, da moramo z našimi dejanji krepiti narodno zavednost, ki ji včasih namenimo premalo pozornosti.

Ljubil si svoj poklic. Užitek Te je bilo poslušati o urbanih rešitvah, o katerih si nam razlagal s strastjo in veseljem. Z navdušenjem smo spremljali vse Tvoje izzive, ki si jih izvajal ali pa še imel v načrtu. Kot arhitekt in urbanist si v našem prostoru pustil pečat, ki bo tu ostal za vedno in nas bo ob vsakem koraku spominjal nate.

Družina in ljubezen do žene Barbke ter sina Andraža so bili pomemben del Tvojega življenja. S ponosom si nam razlagal o odraščanju Andraža in z veseljem spremljal vsak njegov napredek. Žena Barbka Ti je bila vedno v oporo in prav posebno smo bili veseli, ko ste se katere od naših prireditev udeležili vsi trije.

Dragi Igor!

V naših srcih boš vedno ostal mladosti poln mož; kot takrat, ko si vstopil v naša življenja – žal za prekratek čas. Kljub mladim letom si v naši druščini prijateljev pustil nepozaben in neizbrisljiv spomin.

Igor, pogrešali Te bomo!

Andrej Novak

Predsednik RC Ljubljana Tivoli

Ljubljana, 30. avgust 2017